Na šolskem tekmovanu smo vsi dosegli dovolj točk za napredovanje na državno tekmovanje. 27. marca smo se na njega tudi odpravili. Na šolskem tekmovanju smo seveda že vedeli, da bomo vsi napredovali, ker je bilo določeno, da napreduje 10 najboljših, mi pa smo bili samo štirje: Leon, Rene, Andrej in jaz(Alec). Mesec pred državnim smo se nanj začeli pripravljati bolj pogosto, 2-krat ali 3-krat tedensko po 2 uri. Reševali smo naloge preteklih tekmovanj, seveda naloge 1. stopnje, da bi videli kako so sestavljene in kaj nas na tekmovanju čaka. Sestavljali smo različne algoritme in reševali logične naloge, saj je na tekmovanju največji poudarek na takih nalogah. Vedno bolje smo razumeli logiko s katero so naloge sestavljene in šlo nam je zelo dobro. Na dan tekmovanja smo se zbudili zelo zgodaj, saj smo morali v Ljubljani biti ob 9. uri, kjer smo se udeležili zbora tekmovalcev. Vse se je dogajalo na Institutu Jozefa Stefana. Ker je naš mentor Janez šel na potovanje, smo na tekmovanje odšli z našim profesorjem informatike Igorjem Kraljem oz. Okijem. Na poti smo si izmenjavali literaturo, različno dokumentacijo in si pojasnjevali še nekatere stvari, ki nam niso šle v glavo. Ko smo prispeli, smo se napotili iskati spisek tekmovalcev in še ostale stvari, ki so nas čakale. Seveda smo dobili tudi majce :) Ko so končali z vsemi dolgočasnimi govori, so nas peljali na fakulteto za računalništvo, kjer so nas razporedili v učilnice. Za pisanje smo imeli 3 ure časa, tako da si je vsak tudi vzej kaj iz avtomatov prej. Učilnice so bili zares velike in imeli smo 22″ monitorje! V šolah je že problem imeti LCD monitorje, kaj šele, da bi bili 22 palčni. Vsak je dobil listek s uporabniškim imenom in geslom s katerim smo se prijavili na spletno učilnico Moodle, kjer smo oddali kodo za vsako nalogo posebaj. Na voljo smo imeli veliko razvojnih okolij, med njimi Eclipse za javo, Microsoft Visual Studio, posebne editorje, compilerje… Ko sem dobil naloge, mi niso zgledale nič težkega. Ko pa se jih lotiš vedno nastopi miljon problemov. Stringi in polja charov, napačna gnezdenja, nesmislni rezultati, napačni parametri… Prva naloga je bila s števili. Nič kompliciranega, ena zanka in dve pomožne spremenljivke. Na koncu pa sem dobil 8 točk od 20-ih. Druga in tretja naloga sta bile v zvezi s znaki in primerjanjem charov. Malo več logike je bilo potrebne, ampak spet nič zelo težkega. Pri četriti nalogi smo morali le opisati postopek, kako bi jo rešili, ne pa napisati program. Peta naloga je zahtevala, da napišemo program, ki vrne kvadrate števil od 1 do n, izklučno s uporabo seštevanja. Rezultati niso bili slabi, bil sem prav presenečen, da sem bil 24. na državnem tekmovanju, tega res nisem pričakoval. Rezultati so objavljeni posebaj, tako da si jih lahko ogledate tam. Rezultati za vse tekmovalce in uvrstitve so tukaj. Po končanem tekmovanju smo se odpravili na kosilo, ki nas je čakalo na institutu. Tam se nam je pridružil Oki, ki je medtem ko smo mi reševali naloge, bil na predavanju za profesorje. Tam smo debatirali o nalogah in o tem kako smo jih rešili. Nekateri smo takoj vedeli, kje smo naredili napake :) Ker je bila uradna objava rezultatov komaj ob 6. uri, mi pa smo se še morali vrniti iz Ljubljane, smo se odločili, da bomo rezultate pričakali kar na internetu. Nismo pa se takoj opravili domov, ampak smo šli nazaj v predavalnicu na institutu, kjer smo videli dosti zanimivih stvari iz Hiše Eksperimentov. Najbolj zanimivo je sigurno bilo, ko smo videli kaj naredi tekoči dušik na stvareh in kaj helij če ga dihaš :) Na poti nazaj smo Okija vključili v debato in do konca poti se nismo ustavili. Vse skupaj mi je bilo zelo všeč, definitivno grem naslednje leto še enkrat :)
Pa še nekaj slik:
Prihod
Lakota, po 3eh urah reševanja
Oki :)
Ekipa zbrana
Tekoči dušik pri -200
Pot domov
Poglejte si kje Janez dela oglas za njegov portal. Na wc od Fri :D
Projekt “hackerskega vikenda” računalniških krožkov Gimnazije Piran in Gimnazije Kranj je v vseh pogledih podprla Gimnazija Piran. Brez nje bi bila izvedba projekta veliko težja. Hvala vam!
